Ključna beseda: avtobiografski roman

»Da je človek otok oziroma celota, ki se mora v neskončnosti oceanov boriti za obstanek.«

»Desetletja, vse do Grafenauerjevega vabila v krog Nove revije, sem ostajal trmast samohodec, ki mu pa nikoli še na misel ni padlo, da bi nehal pisati.«

»Ključno vlogo v romanu imajo one, ki si morajo položaj in pravice, povsem samoumevne za nasprotni spol, šele izboriti, večkrat tudi na račun lastne ženskosti. Polnokrven prikaz nekega obdobja, ki odslikava tudi sedanje stanje.«

»Zgodbo interpretira igralka Sabina Kogovšek.«

»Nisem vedela, kako naj izdam knjigo o sebi, o toliko osebnih stvareh, o prepirih z družino in da hkrati nikomur, ki je omenjen v knjigi, ne škodim.«

»Moj bog, če to pravi on, potem to pomeni, da ne le rada pišem, to pomeni tudi, da znam pisati.«

»Ker sem bila iskrena, da je roman avtobiografski, so bili vsi jezni name.«

»Glavno je, da ne hodim več na televizijo, saj me vsakič, ko se v državi zgodi kaj v zvezi z islamom, priseljevanjem, integracijo ali celo napadom na pisatelja Salmana Rushdieja, pokličejo in rečejo: 'Ali želite o tem kaj povedati na televiziji?'«

»Mislim, da je pomembno, da še naprej objavljam, vendar bom to verjetno naredila drugače kot prvič.«

»Ampak saj ste vsi Djilasi v sorodu? Djilasov že ni tako veliko.«

»Na človeško pokvarjenost in na pripravljenost ljudi, da tudi največje tragedije izkoristijo za svoj blagor.«

»Kot vsaka učna skupina je imela tudi moja skupina na Dobu svojo notranjo dinamiko, se pravi tiste, ki so vsevedni in vedno hočejo imeti besedo, tudi če o temi nimajo pojma, sodelujoče, in tudi tiste, ki hodijo v skupino bolj zato, da jim mine čas.«

»Feliksa sem opazil, ker je bil vedno pozoren na tematiko, oglasil pa se je le, če je imel o aktualni zadevi ustvarjeno mnenje. Nikoli ni silil v ospredje ali drugim skakal v besedo.«

»Rekel mu je: Lenart, pojdi nazaj v zapor in povej temu modelu, da bi že včeraj izdal njegovo knjigo, če bi bila napisana.«

»Najprej sem po svojih najboljših močeh napisal pričo v slovenštinici, potem pa je nastopila prva lektorska linija, moj prijatelj Boris, ki mi je popravil slovnične napake in me ves čas kregal in zmerjal, kot da bi bil njegov najhujši sovražnik.«

»Stvar je v tem, da se v zaporih v resnici ne dogaja kaj dosti. Manj, kot bi sklepali po ameriških serijah.«